Posebej pa bi še izpostavila odnosni vidik. Primož je z neomejeno pozitivno energijo vzpodbujal vsako od nas. Tako na posameznih treningih, ko zadnjih treh ponovitev vaje brez: “Dajmo pupike,…” ali “Dajmo, sončki…” ne bi izpeljale. Ali pa ko sta kakšen upad splošne motivacije, ker “se že ta drugi teden nič ne premakne”, skušala odpraviti z vzpodbudo in še večkrat z razlago zakaj se včasih procesi spreminjanja telesa upočasnijo. Pomembno mi je bilo tudi, da je trener znal pohvaliti vsak napredek, majhno osebno zmago in se jih veselil z nami.
